FRANU, KOSTAJN

Tu si sedel na poceku,
gledel kak zajađa Sonce;
kostajn cvel je se2 vu mleku –
pozdravlejna čul si zvonce.

Celi svet je za te dišal,
kucalo mu glasno srce;
to je Bog vu gline sejnal
sako seme, cveta, zrnce.

Al je trdo zaspal Bog.
Oglasil se vražji rog.
pak je spunol veter zdeni,

spustil se je mrak pekleni:
preko tebe prešla tejna.
Još te samo kostajn sejna.


Poslušaj:

Čita: Velimir Piškorec