ŽMEKE MEMBE
Autor: Slavko Čamba |
Zbirka: Moje živlenje
E moj sinek, brižni naš, rekla bi ti nekaj, baš:Bi se moral oženiti, po krščanski vu red deti.Dvajspet ti je zreli let, več te pozna se2 naš svet.Dosta si se sega vžil, nabečaril, sigde bil,dosta sem te briguvala, gače prala i peglala.Dej, ženi se, več jenpot, nek bo sneja z dobri zgod!Mati, mati, znate, mati, to vas nemrem preslušati,povečte mi nekaj drugo, pametneše, više mudro.Za ženidbo ne ču čuti, nikam nemrem od vas vujti,vu ižice ne2 nam tesno – ženiti se neje kesno!Ja te sinek v semu razmem, bi ti rekla v straju ja sem,da se ne bi prebečaril i prestaral i pokvaril?!Ja bi štela, sinek moj, oženi se, se ne bojil Marico Matiševo il Kato Vedriševo.Falo dajem na ponode i na sake vaše zgode,znate mama, se1 ja znam – ja se bodem ženil sam!Il si zemem kelnerico, il bogico, ciganico,Nek vam ne bo nikaj žal, ja bom š nom, živel, spal!Dobro, onda kad je tak, nikaj reči ne smem sad.Marija Bestrička slatka, dej nam v hiže, dej podmlatkakaj nam ščuva gospodarstvo, kaj ognišče ne bo vgaslo.Sa se stiščem i trpim, kaj bo došlo? Se1 vidim!Sinek, dete, briga motna, oženi se – dej života!Poslušaj:Čitaju: Vesna Petrović-Peroković, Velimir Piškorec